Socialni oskrbovalec in bolničar negovalec - poklica prihodnosti

26. 11. 2017 | Vir: Jana
Deli
Socialni oskrbovalec in bolničar negovalec - poklica prihodnosti (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Starajoča se družba je civilizacijski dosežek, ki ne prinaša le stroškov, ampak tudi številne zaposlitvene priložnosti. Bolničar negovalec in socialni oskrbovalec tako postajata dva izmed poklicev prihodnosti.

Adrijana Resanovič in Vida Kepec sta socialni oskrbovalki. Prva je zaposlena v Domu starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik, druga v Zavodu za pomoč na domu. Obe pa svoje delo opravljata kot posebno poslanstvo in se strinjata, da to delo ni za vsakogar. »V ta poklic me je pripeljala želja, da bi delala z ljudmi in pomagala drugim. Svetle plati mojega dela so, da človeku pomagam in vidim, da sem mu ustregla, ko stanovalca dovolj spoznam, da mu znam pomagati. Poznati moram njihove hobije in njihovo preteklo življenje. V dejavnosti v bivalni enoti se stanovalci vključujejo postopoma in z veliko spodbude,« pripoveduje Resanovičeva. Njena kolegica Vida je pred letom dni ostala brez službe in se prekvalificirala v socialno oskrbovalko. V okviru Zavoda za pomoč na domu zdaj skrbi za devet oskrbovancev, ki so ji prirasli k srcu, zato pravi, da za menjavo poklica ni nikoli prepozno: »Ljubezen in naklonjenost do starejših ljudi, etičnost, dobrosrčnost ter dobra komunikacija so nujni, to pa je treba imeti v sebi.« Socialni oskrbovalci oskrbovancem sicer pomagajo pri oblačenju in gospodinjskih opravilih, skrbijo za higieno v oskrbovančevem okolju ter pomagajo pri izvedbi zdravstvene nege. So pa tudi družabniki, zaupniki, tolažniki in prijatelji ter nemalokrat edini človek, s katerim starostniki, ki živijo sami v domačem, okolju prihajajo v stik.

Starata se družba in infrastruktura za starostnike!

Delež starejših od 65 let na stari celini skokovito narašča. Enako velja tudi za Slovenijo, kjer se danes v povprečju rodi 10.000 otrok manj kot pred 50 leti. Čedalje večji delež starejših prebivalcev pa ne postavlja pod vprašaj le vzdržnosti obstoječega pokojninskega sistema in trga dela, temveč tudi socialno politiko, oblike medgeneracijske solidarnosti in skrbi za starejše, kadar ti zaradi starosti, bolezni ali drugih življenjskih okoliščin ne morejo več skrbeti zase. Demografske spremembe pa vplivajo tudi na potrebe po določenih poklicnih profilih, ki skrbijo za starejše, med njimi sta tudi bolničar negovalec in socialni oskrbovalec. Kot poudarja Zlata Šlibar z Zavoda za zaposlovanje, so se potrebe po obeh poklicih na trgu delu v zadnjih dveh letih povečale, zaradi staranja prebivalstva pa nista perspektivna samo omenjena poklica, marveč vsi poklici v zdravstvu. Največ zanimanja za omenjena poklica je v starostni skupini od 30 do 49 let, kar je razumljivo, saj so za oba, poleg strokovnega znanja, potrebne tudi življenjske izkušnje.

Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da Zavod za zaposlovanje brezposelnim omogoča usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. V Domu starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik je trenutno zaposlenih 66 bolničark in 10 oskrbovalk, v vsej državi pa je po podatkih Skupnosti socialni zavodov Slovenije v domovih za starejše občane zaposlenih 2.504 negovalk bolničarjev. Pomočnica strokovne direktorice omenjenega doma mag. Barbara Purkart opozarja, da bi si tudi v domovih za starejše želeli enakih normativov za zdravstveni kader, kot veljajo v negovalnih bolnišnicah in še: »Od države pričakujemo predvsem vzpostavitev sistema, ki bo, tako kot do zdaj, vsakomur omogočal dostop do potrebne pomoči, ne glede na njegovo finančno stanje. Ravno tako mora država spoznati pomen domov starejših kot centrov celostne skrbi za starejše, v katere je treba vlagati, saj so zgradbe že dotrajane in ne sledijo izvajanju novih konceptov dela, ki jih uvajamo v domovih. Zadnji veliki val graditve javnih zavodov je bil namreč pred 40 leti, od takrat pa so se spremenile tako potrebe uporabnikov kot tudi načini dela s starejšimi ter tudi njihova pričakovanja.«

Plemeniti poklici prihodnosti

Perspektivno, a podplačano?

Izzivi prihodnosti, povezani s starajočo se družbo, za marsikoga prinašajo torej tudi priložnosti. Toda delo bolničarjev in socialnih oskrbovalcev ni enostavno, saj je tako fizično kot tudi čustveno zahtevno.Ali kot pravi Adrijana Resanovič: »Hudo mi je, ko stanovalec umre, ker jih tako dobro poznam in se nanje navežem. So mi namreč kot svojci.« Da takšno delo zahteva sočutnega človeka, opozarja tudi Purkartova: »Oseba, ki opravlja takšno delo, mora biti srčna, dobronamerna in pripravljena na individualno prilagajanje dela danim situacijam. Znati se mora vživeti v potrebe drugih ljudi. Mora imeti dovolj strokovnega znanja in ustreznih kompetenc, da predvidi možne izide. Nego in oskrbo izvaja tako, da ne ogrozi življenja ali zdravja stanovalcev ali sebe. Imeti mora etičen odnos do stanovalcev, svojcev in sodelavcev.« Toda ob vsem naštetem so ti 'plemeniti poklici prihodnosti' relativno slabo plačani, o čemer so se strinjali tudi udeleženci okrogle mize o deficitarnih poklicih, ki je bila oktobra v Domu starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik.

Povprečna neto plača bolničarke znaša približno 750, oskrbovalke pa okoli 715 evrov. Če sodimo po odzivih stanovalcev doma, pa nizke plače ne vplivajo na kakovost dela zaposlenih. Danica Petraš, stanovalka v DSO Ljubljana Vič – Rudnik, je z delom osebja zelo zadovoljna: »Najbolj veseli smo, če jih vidimo, a jih ne potrebujemo.« V pripravi je dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, od katerega pa tamkajšnja pomočnica direktorice za strokovne zadeve Barbara Purkart ne pričakuje dosti: »Zakon naši uporabniki oziroma stanovalci res težko pričakujejo. S predlogi, s katerimi smo se neuradno seznanili, pa ne moremo biti zadovoljni, saj so za zdaj zelo nedodelani in tako se do njih težko opredeljujemo. Zakon predvsem prepušča večino stvari v urejanje podzakonskim aktom, ki jih bo sprejela ministrica za zdravje. Žal pa ne naslovi glavnega problema, to je izredno majhnega deleža javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo v bruto družbenem proizvodu, kjer močno zaostajamo za vso zahodno Evropo. Povprečje EU je namreč 1,3 odstotka BDP, Slovenija pa daje 0,9 odstotka BDP. Zato lahko zaključimo, da bo zakon v sedanji obliki, če zakonodajalec ne bo upošteval pripomb, še bolj obremenil starejše in svojce, iz domov pa naredil za zdravstveni sistem zelo poceni negovalne bolnišnice.

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju